Seveda se bo najprej treba privadit, ampak celotna nadzorna plošča se meni osebno estetsko bolj dopade. Ima svež priduh modernizacije. Tako ali tako sigurno že nekdo prevaja vmesnik in čez čas bodo vsi blogi avtomatično nadgrajeni ter se bo v vsakem primeru vsakemu potrebno prilagoditi. Ne vem zakaj se potem ne bi raje že danes blogoljubi olajšali in začeli izkoriščat simpatične bonitete. Blogoskrunstvo!

Če že slika pove več kot 1000 besed, se jih pri videu, da točno izračunati. Število sličic na sekundo pomnožiš s trajanjem, preposlušaš še zvok in k produktu prišteješ preštete izgovorjene besede. Ali nekaj takega.

Klikni tu za ogled vdelanih video vsebin.

Boljša kvaliteta na WordPress Blogu.

Draga Sandra, a se ne zavedaš kako brihtno izgleda, če je Lili oblečena v lila? Samo ena črka se razlikuje med besedama! Če bi bilo po mojem, bi bila vsakič oblečena v lila kostum, kot Telebajsek. Pa ne Li-Li, ampak tisti ta gej. Ok, recimo da ne bo vedno isti kostim, bi pa lahko imela vsaj kdaj kakšen modni dodatek v stilu vijolične ovratnice ali preveze za oko. Marko, nikoli slišal za boston strangler? Kaj pa angry panda?

Včeraj je izšel že nov Vikend, to je bilo iz prejšnjega (št. 815). Bi prej pokomentiral, če bi opazil, ampak ga je med tednom na WCju izpodrinila križanka.

Sicer na sliki ni ne bluze s pokončnimi črtami, ne Maje Sodja, je pa Lila Lili!

Ne. V tem filmi se neslišno smuka neizumrli dinozaver, ki je imel časa 200 milijonov let, da se prilagodi in izpopolni. Tudi ko plava pod vodo s hitrostjo 32 km/h (hitreje, kot grem jaz s kolesom po 90-stopinjskem klancu) se ne vidi nobene sledi na gladini. Razen, če prdne. In to ni noben Wally Gator, če te ta pošast opazi na svojem teritoriju in si kaj manjši kot Yokozuna, boš jokou znotra’ v jakuziju želodčne kisline. Če imaš srečo in te ne zaklešči med sekalca.

Klikni tu za ogled vdelanih video vsebin.

-V urbanem okolju bolje poznan v obliki kompleta kovček-torbica ali čevlji-plašč-pas.

Kam postaviti zgodbo o zmedeni živalci, ki v svojih nesigurnih najstniških letih niti ne ve kam sodi, ali je manjši krokodil ali debel aligator, in zato obsesivno je kar koli ji pride ali priplava pod zobe? Če nas je Crocodile Hunter kaj naučil, razen, da če non-stop podjebavaš, jih boš en dan fasal, je to, da imajo poleg kengurujev in koal v Avstaliji tudi pande. V živalskih vrtih, krokodile pa v divjini. In očitno jih ni treba s kurcem žgečkati po nebu, da te opazijo, dovolj je da imaš (u)bijočo srčno mišico. Ta film je bil bolj poučen, kot sem se zavedal, ampak gledati Steve Irwina kako si z netopirji briše rit ima vseeno večjo zabavno vrednost.

Kot vodička s čolnom, moramo tudi gledalci večinoma prenašati turiste. Za njo sem že sumil, da skriva plešo, saj ni in ni hotela odvržti kape. Pozitivna stran manj domačinov, drugorazredne različice angležev, je, da ni toliko avstalskega narečja. Se pa zato najde kakšen “wanker” in ne manjka niti Amerikan. Idol mora biti. Jack, ki mu je ime Pete in Kate ter ostali potniki so dobršen del časa izgubljeni na otoku iz katerega želijo priti, saj zna izginiti. Razlika med Lost in tem filmom pa je, da če tukaj nekdo umre, se ne more čez par epizod nazaj prikazati.

Vse se poplača, ko pridemo do vrha zgodbe. Kate si odstrani kapo! Kapo dol, cel čas sem se spraševal: „A se bo zgodilo? Kaj si je res ne bo!? Tako napet zaplet, moram pogledati do konca, videt kako se situacija izteče. New Era kapa bi bolje pristajala na to glavo ali pa kakšen čevelj.“ Filma ima prednost, da zna bit napet, saj si lahko predstavljaš, da se taka situacija kdaj zgodi tudi tebi. Obstaja možnost, da pride dan, ko bodo vsi pogoji popolni, da boš nosil-a kapo ali obiskal-a Avstalijo, deželo kjer so tako zaostali, da imajo še dinozavre. Denver le ni bil poslednji, je pa verjetno edini, ki je “friend and a whole lot more“ . Dovolj o tem, nočem da se dino-zoofilske more iz otroštva vrnejo.

Na žalost so proti koncu realnosti ubežali. Naključno tisti trenutek tja zanese astronavta, ki je osvojil Arielo (Uranovo luno, ne morsko deklico) in se vrača jahajoč na raketi, katera zadene žival v glavo, nakar vidimo kako ji nad glavo krožijo zvezdice. Nekaj na tem nivoju.

Napovednik sem videl že pred časom, mislim da pri Iron Manu, če ne celo tistem Sarah Marshall filmu, ki ni bil tako smešen, kot ga je napovednik prikazoval. Tu je podobno, večina najboljših smrti že pokažejo, ampak na srečo samo na rdečem. Pri dražniku vrtenem v kinu, so jih izrezali, da je bolj dojenčkom primeren. Zdaj se mi bolj zdi, da je bil pokazan pred Iron Manom, “I AM IRON MAN”, dojenčki ne bi razumeli odraslih štosov v drugem filmu, imajo pa prednost, da jih niso slišali že parkrat prej, v vseh ostalih filmih pred leti.

V napovedniku, tudi v ta varnem, ljudje padajo iz neba. Temu izseku prištejem še najljubšo odštekanko iz serije Weeds in imam dva razloga več za ogled, kot pri večini ostalih filmov. Čudilo me je edino, da ko je bil mimo, sem vedel toliko o filmu, kot preden sem vedel za njegov obstoj. Zdaj mi je tudi jasno zakaj je bil tako skrivnosten. Ker lahko celotno zgodbo spraviš v en stavek, kot da nisem tega mogel iz ednine v naslovu Dogodek sklepati. Vsaj tega niso hoteli prej izdati. Se pa zato razodetje hitro pojavi v filmu. V končnem delu ni bilo mesta za razplet, tja so morali zadnji hip vriniti še romantični vrhunec iz nekega minimalnega zapeta na začetku. Medtem ko imata ves ostali čas mladoporočenca bolj platoničen odnos kot Bill in Scarlett v Lost in Translation.

Recimo, da v prostem času ne gledaš nekaj let stare posnetke septembrskih skakalcev na Youtubeu, da to ni eden izmed tvojih hobijev, potem mogoče ta film ni zate. Če pa se samomori na sto in en način slišijo kot nekaj kar bi rad doživel, emo, je film približno vreden ogleda. Lahko pa poglaš napovednik in si nekje na istem.

Klikni tu za ogled vdelanih video vsebin.

“Red-band” napovednik za film The Happening.

Sem zaradi filma začel več razmišljati o okolju? Ne. Ampak niti po An Inconvenient Truth nisem. Hm, a sem ga sploh potem kdaj do konca pogledal? Mislim, da sem ga opustil, ker mi Al Gore ni bil dovolj prepričljiv, da je seksi.

V prihodnosti so ženske neplodne (ha, nič več superiorni reprodukcijski organi), najmlajši človek je star 18 let in s tem umetnost pedofilije izumre. Pampers je spremenil svojo marketinško kampanjo in v reklamah so bebeke zamenjali dedeki, ki se goli plazijo po tleh in srčkano smehljajo. Film Children of Men v bistvu govori o tem kako je Clive Owen… zakon. Brez zajebacije, najprej ga ugrabijo teroristi aktivisti, ki to niso (ali so?), ostane miren. Izkaže se, da je njihova voditeljica njegova žena, jo začne pecati. “Dokler vaju smrt ne loči”, ali kako že gre? Ne videvata se več, ker je njun sin imel njegove oči ali neka taka naklada. Ženske in njihova obsesija z očmi, kdo bi razumel. Njena organizacija dobi namig o noseči ženski, prvi primerek po letih, ki jo potem poskušajo locirati in prešvercati v državo. Sem omenil, da je Hitlerjeva Nemčija nihil proti diskriminaciji, ki jo obvlada tukajšnja Britanija? Napumpanka je, kakopak, mlada črnuzla. Sicer kdo ji zameri, rojena je v svet, kjer nosečnost ne obstaja, to niti menarha ne spremeni, itak da bo zajcala koliko gre. Odločijo se, da ji ne bodo dali pobirati bombaž, ker nobena ženska v dobi, ko več ni izgovora za ostajanje doma, ne zna šivati. Poleg tega jo morajo odvesti do druge organizacije, verjetno kakšno združenje ginekologov in porodničarjev, da jo preučijo kot nezemljani mimoidočega kmetavza in poskušajo nazaj uvesti nosečnost med splošno populacijo, saj je ženskam postalo tečno hodit v službo.

Klikni tu za ogled vdelanih video vsebin.

–Del nepresekane scene, kjer kamera sledi protagonistu.

Redko lahko inteligenten človek izpade tako kul, kot med ropanjem banke. Tudi če roparja pretental kakšen pametnjakovič med talci, če bi mene rešil, bi si mislil: “Hvala, res, ampak nimam zdaj zato neko posebno mišljenje o tebi. Se mogoče še kaj srečava, ajde.” Ropar z genialnim planom, ki vrti može zakona okoli svojega prsta sredinca, pa je idol vsakega mladeniča. Naj vas naslov ne zavede, Inside Man ni namenjen le ozkemu krogu populacije, ne gre se o gejzirjih. Res da vidimo dva moška v odnosu, tudi v tem filmu igrata Owen in Chiwetela Ejiofora in njuna lika sta v podobnem medsebojne odnosu kot v Children of Men. “Spet ta dva? Saj ne, da sem mislil, da gledam dokumentarce, ampak a ne bo to vzelo nek čar?” Daj utihni, ne, ne bo, ker sta oba filma tako prekleto dobra.

Klikni tu za ogled vdelanih video vsebin.

–Problem z enim izmed talcev.

Eisenheim (Edward Norton) je The Illusionist, ker ga je kot otroka zanimala magija. Koga ni, pa nismo zato vsi šli po svetu na lov za skrivnostmi. Čeprav, ta del filma bi bilo zanimivo videti, ampak ga ne. Mogoče je bolje ostati doma, saj Eisenheima nobena skrivnost ni zadovoljila, je na smrt zaljubljen. Kot je normalno za revne otroke, se je v začetnem obdobju svojega normalnega življenja igral na cesti, izvajal svojo magijo, ki je pritegnila mimojahajočo dekla višjega sloja. Edini razlog zakaj bi se kateri koli moški, starejši od 14 let, sploh ubadal s čira-čara in njemu se izplača že pred nečistimi motivi. Mislim, da vsi vemo kam to vodi. In čez čas, ko ju zasačijo skupaj in malemu grozijo, celo vpeljejo njegovo familijo, se mu potovanje začne. Ponovno, ki ga ne vidimo. Leta minejo in postane znani iluzionist. En dan pride na vrsto ture tudi njegov rojstni kraj in film postane zanimiv.

Klikni tu za ogled vdelanih video vsebin.

–Eden izmed Eisenheimovih nastopov.

Če je res, da se seksapil ženske meril v času, koliko ga lahko maksimalno preteče po njeni smrti, da bi se bil še pripravljen z njenim telesom potešiti, truplofuk, sem se spraševal, kdo bi zmagal bitko med Hanibalovo FBIjevko Starlingovo in Mary iz Sedmih nebes oz. Julianne Moore (Children of Men) in Jessico Biel (The Illusionist). Škoda, da je slednja nehala furat svoj tomboy imidž in se namesto tega poskuša približati M. Jacksonu. (Ne dobesedno, to bi s prejšnjim deškim izgledom lažje dosegla.) Serija je bila, s svojim vsiljevanjem krščanstva, prekomernim pridiganjem in poudarjanjem dramatičnosti odraščanja, tisti čas ena najmanj gledljivih na naših TV programih, ampak kakšno epizodo se je dalo zdržat zaradi Mary. No, medtem ko bi se pri Bielovi določeni deli razgrajevali normalno, drugi pa obdržali še desetletja, bi verjetno pri Julianne vse potekalo bolj enakomerno in glede na njeno bledo polt že med živečimi sklepam, da tu ne bi bilo nekih drastičnih sprememb. Tudi čez leta ji zrelost ni sovražnica, ko pa se pri Mary gre bolj za “plastiko” kot porcelan. Jaz glasujem za milf.

Je problem zapolniti par strani, ki niso namenjene oglaševalcem? Vzemi eno splošno vprašanje o trenutno aktualnem dogodku, pošlji masovni email zvezdicam iz službenega adresarja ali zaspamaj njihove zastopnike, čakaj, vmes mogoče opravi še kakšen klic, ker niso vsi (elektronsko) pismeni in evo, rubrika končana z minimalno vloženega truda dela. Odličen časovni izkoristek. Napotek: vprašati voditelja Športne scene za katero ekipo navija, za koga misli, da ima največje možnosti, da se prebije v finale ali celo zmaga in zakaj, ok. Spraševati kaj takega razne znane bičarke (babji (p)ogled (na) nog(omet)) od katerih si predvčerajšnjim izvedel, da jih fuzbal ne zanima, neprecenljivo. Neprecenljivo debilno. Potem me že bolj zanima mnenje berača, ki si dnevno na TVjih zunaj lokalov ogleduje tekme ali mimoidočega ataja v rdečo-belem karo dresu. Dovolj čaščenja zvezd.

Jigsaw, počivaj v miru.

Hvala Jaki, ki je knjigo fotografiral in sreča, da so njegovi spomini iz otroštva bolj megli. Spomni se le, da je pogosto dobival svečke ali nekaj. Na deževne dni pa ga zna bubat ritka.

Ko sem že tu spodaj, če kdo kupuje pisarniški stol, sem danes v letaku zaslediti zanimivega. Ta šmensi-gugalnik-od-JYSK-preimenovan-v-pisarniški-stol je 10€ dražji od dejanskega direktorskega stola in ne zgleda, kot da bi zdržal Jamie Oliverja (ne njegove oddaje, to bi bilo razumljivo), ali njegovo 5-letno hčer, kaj šele kakšnega pravega kuharja. Res pa je, da ni niti njim namenjen in moram priznati, da Gatesa v mlajših letih verjetno bi.

Baterije katere lahko napolniš z vodo. Napolniš in imajo daljšo življenjsko dobo. Voda ohranja baterijo, da ne crkne. Da lahko še dalje dela. Mislim, da je zadnji čas, da bateriji damo še možnost za kakšen višji cilj v njenem prisilno deloholiškem življenju. Saj ne, da določene baterije niso že zdaj pomembna, heroji med njimi so verjetno tisti, ki poganjajo kakšne male vgrajene naprave za bitje srca. Vsaj v naših očeh, ne vem kako bi na to gledale baterije. Verjetno jim ljudje nismo prioriteta, smo čisto druga, živa vrsta. In če bi taka baterija našla način, da neha delati? Potem ne bi osvobodila le sebe. Če so baterije v resnici proti ljudjem, kar bi bilo logično, mi jih silimo neprestano delati, bi ta postala tudi heroj za svoje ljudstvo b(r)aterije.

Da se rešimo pred to neizogibno usodo je treba baterijam na nek drug način dati občutek velike pomembnosti. Vsaj tako močno kot je vzeti življenje, ga je tudi rešiti. Če bi se iz teh baterij, ki delujejo na tekočino (voda, jabolčnik, kokakola, pivo, urin, slina) po potrebi dalo tudi izločit tekočino bi bilo super. O spreminjanju urina v vodo zaenkrat ne bom niti razmišljal, ampak ta bi bila Jezus med baterijami. V vodo kot H20 in ne drugo ime za scalino.

Primer. Spustijo te v neko naključno puščavo. Recimo, da imaš s sabo flašo Fruca, prenosni mp3 predvajalnik in izbirčno kamelo. Jahaš kamelo, piješ Fruc ali mogoče totalno novi okus Fruc Ice in si beatboxaš, vse glasbe iz svojega nizko kapacitivnega mp3 predvajalnika si se že tako doma naveličal. Ko bi vsaj imel iPod Classic, si misliš. Naenkrat se Kamelka (izvirno ime za kamelo) zaustavi in se spusti na kolena. Joka, pa ne ker je pretirano žalostna, vesela še manj, ampak ker je žejna in se trudi zaužiti nekaj lastnih solzic. Njeni grbi več nista tako polni, lepo izoblikovani, še najbolj jo pa moti, da nista simetrični, kot da to kdo razen nje sploh opazi. Ponudiš ji totalno zmešan Fruc, veš da bi kljub majhni preostali količini kamela z njo en čas zdržala, a noče. Verjetno je na dieti. Sicer se v vidnem polju nahaja kaktus, a tudi ta je čisto izsušen. Da ne bi predčasno umrl od dolgčasa, si vklopiš glasbo in žarnica se zasveti. A so se že začeli prividi zaradi paranoje pred dehidriracijo ali je le ta led dioda v ekrančku predvajalnika zelo močna? Tvoj beden “player” še uporablja navadne baterije, nima vgrajene kot kakšen superioren iPod, za katerega ni potrebno kupovati novih, le daš ga polnit. Primerljivo z mobilnim telefonom, katerega na žalost nisi dobil v svojem paketu preživetja. Na srečo ti uporabljaš nov model NoPoPo baterij iz katerih se da vodo, katero uporablja za nadaljno delovanja, tudi izločiti. Še sreča, da si pil Fruc, ki te je prisilil v beatboxanje in zato ohranil več vode z ne-poslušanjem glasbe na svojem patetičnem izgovoru za prenosno napravo, ki predvajanje glasbo v stisnjenem mp3 formatu. Izloček iztočiš v Kamelkina usta, grbi nabrekneta, nasedeš svoje mednožje med njiju in jo odjahaš. Vse do najbližje avtobusne postaje. Ne umreš.

Drugi scenarij bi bil, da s tekočino rešiš kaktus, mu podaljšaš življenje za vsaj nekaj mescev, in se spraviš pešačit. Ampak ne. “Kaktus je ena izmed najgrših rastnil, zato ni vreden tveganja mojega življenja. Kaj pa pesek in naj hodim z lastnimi nogami? Tečno.” Lekcija: lasten komfort kot prioriteta in ozkoglednost te bosta pripeljala daleč. Dobesedno.

Adijo fuzbal, naslednji teden na TVje (beri sledilnike) prišepa Britain’s Missing Top Model in 7 drugih invalidk, ki se bodo potegovale za naslovnico v neki reviji.

Slutim, da bo tej oddaji nekaj manjkalo. Ne samo, da dvomim v vase zagledanost in cenenost tekmovalk, bolj me skrbi žirija. Sodniki ne bodo dovolj svinje, pa tudi kakšne prasice v stilu Heidi Klum ali Tyre Banks se ne pričakuje. (Ta imena ni treba googlat, ju vsi poznamo. Kako pa je že ime tisti voditeljici iz Preverjeno?) Še raje bi videl domačina Simona Cowella, on zna popestrit te “casting” oddaje. Poleg deklet brez udov, bo tudi eno delno paralizirano (predvidevan komad za na pisto) in eno gluho. Slednja dvomim, da ima šanse za zmago. Iščejo kaj bolj izstopajočega, ne bi bilo fer. Da ne omenim, da ima fotograf že prepolne roke dela, da bi se ubadal z znakovnim jezikom.

Izgleda, da so izbirali le telesne invalide. Me pa zanima, če bi pri teh raznih resničnostnih oddajah za iskanje modelov dodali mentalno zaostalost kot pogojev za sodelovanje, bi se število prijavljenih tekmovalk sploh drastično zmanjšalo?

Epizoda 1:

Klikni tu za ogled vdelanih video vsebin.

-08.07.2008 – Dodal video posnetek prvih 4 minut prve epizode.